Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc
Temeljni cilji programa
Dvopredmetni pedagoški študijski program Izobraževalna fizika (dvopredmetna – 2. stopnja) je namenjen izobraževanju učiteljev, usposobljenih za poučevanje na predmetni stopnji v OŠ in vseh letnikih poklicnih in srednjih strokovnih šol in vseh gimnazij. Temeljni cilj programa je, da diplomant dobi ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa je z vključenimi pedagoško-psihološko-didaktičnimi vsebinami usposobljen za delo z učenci in dijaki.
Študijski program diplomanta usposablja tako za organizacijo in načrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (učitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner) ter mu daje didaktične in strokovne kompetence za poučevanje stroke.
Obvezni strokovni predmeti programa Izobraževalna fizika (dvopredmetna – 2. stopnja) zagotavljajo primeren in zaokrožen nabor naravoslovnih vsebin, povezanih z aktualnimi vprašanji razvoja fizike. Na izbirni ravni program vključuje predvsem vsebine iz pedagoško-didaktičnih področij. Gre torej za izrazito interdisciplinarno strukturiran program, ki nudi široko temeljno izobrazbo s področja fizike v najširšem pomenu besede, ter ustrezna dodatna znanja s področja pedagoško-psiholoških in didaktičnih vsebin. Ta znanja diplomantom širijo zaposlitvene možnosti na vseh področjih, kjer je potrebna sposobnost premišljenega, strpnega in demokratičnega dela in sporazumevanja z ljudmi.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoč okoliščinam (Uradni list EU št. 394/10, 2006). Po Merilih za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev pa kot povezava in uporaba pridobljenih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se morajo tesno prepletati tri sestavine: znanje in razumevanje, poklicne sposobnosti ter stališča in vrednote. Na osnovi teh smernic bo v našem programu poudarek predvsem na naslednjih splošnih kompetencah:
- razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter temeljnega didaktičnega znanja;
- sposobnost analize in sinteze ter predvidevanja rešitve strokovnih in didaktičnih problemov;
- interdisciplinarno povezovanje vsebin;
- sposobnost uporabe znanja v praksi za reševanje različnih problemov;
- sposobnost ustvarjalnega mišljenja in spodbujanje le tega pri učencih/dijakih;
- sposobnost raziskovalnega pristopa in usmerjenosti v reševanje problemov ter odgovornega usmerjanja lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja;
- sposobnost kreativnega in avtonomnega delovanja;
- poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznikov oz. skupin;
- poznavanje in razumevanje različnosti in multikulturnosti ter upoštevanje nediskriminatornosti pri delu;
- usposobljenost za raziskovalni pristop tako v stroki, kot tudi v vzgoji in izobraževanju;
- usposobljenost za uporabo IKT pri pouku in drugem strokovnem delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih;
- sposobnost strokovnega dialoga, mednarodnega sodelovanja ter oblikovanja vodenja projektov;
- sposobnost za refleksijo in vrednotenje rezultatov svojega dela;
- dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šol.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
- uporablja pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi;
- zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev na področju fizike;
- poznavanje in uporabljanje uveljavljenega fizikalnega izrazoslovja;
- profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte srednješolskih, poklicnih in osnovnošolskih predmetov s fizikalnimi vsebinami za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost);
- suvereno obvladovanje specifične organizacijske oblike pouka naravoslovnih predmetov: demonstracijski in množični eksperimenti pri pouku, oblikovanje naravoslovnih dnevov, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka kot raziskovalno delo;
- suvereno vrednotenje, izbira in uporaba obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku fizike,
- uporaba inovativnih pristopov k učenja fizike;
- poznavanje sodobnih dosežkov in trendov pri poučevanju fizike in možnosti vključevanja le-teh v pouk;
- organiziranje in vodenje izobraževanj na področju fizike in naravoslovja.
