Naslov projekta: “PISAN TRAVNIK” – razvoj, testiranje in priprava okoljsko podnebnega ukrepa za novo perspektivo SKP po 2020

Utemeljitev projekta:

  • Trajno travinje (rabe 1300, 1320, 1321 in 1222) predstavlja prevladujočo kmetijsko rabo v Sloveniji, saj njegov delež znaša 58 %.
  • Zahteve po natančneje opredeljenih podatkih trajnega travinja izhajajo iz vrste evropskih politik kot so: Skupna kmetijska politika, Nitratna direktiva, Evropska podnebna politika, politika namenjena ohranjanju biodiverzitete (Direktiva o prostoživečih pticah in Direktiva o ohranjanju habitatov) in Direktiva za obnovljive vire energije.
  • Trajno travinje se med seboj zelo razlikuje v naravnih danostih (kakovost prsti, naklon, relief, nadmorska višina, sposobnost tal za zadrževanje vode), načinih upravljanja posameznih kmetij v odvisnosti od parcelacije in dostopa z mehanizacijo, kakovosti in količini pridelka ter biotski pestrosti travniških površin. Podatki o razdelitvi travnikov na intenzivne in ekstenzivne (ter v tem kontekstu vrstno pestre travnike), obsegu in kakovosti pridelka ter uporabi gnojil so ključni pri določanju bruto bilance hranil na ravni držav članic ter druge kmetijsko-okoljske indikatorjev kot so emisije toplogrednih plinov.
  • Trajno travinje v Sloveniji je izpostavljeno dvema procesoma: intenziviranju zaradi gnojenja, večjega števila košenj in prevelike obtežbe ter zaraščanju zaradi opustitve rabe na odročnih, ekonomsko manj zanimiv legah.
  • Na naravovarstveno pomembnih traviščih je potrebno preučiti vpliv različnih pašnih sistemov (št. čredink, čas zadrževanja na čredinki, sestava pašne črede, obtežba) na ohranjanje habitatov in biotske raznovrstnosti travišč. Ohranjanja in ponovna obuditev živinorejske (kmetijske) dejavnosti povečuje možnosti ohranjanja poseljenosti na določenih območjih ter posledično prispeva k ohranjanju naravovarstveno pomembnih travnikov.
  • Ustrezno vodena paša lahko pozitivno vpliva na ohranjanje pestrosti habitatnih tipov in vrst. Hkrati pa lahko na območjih zaraščanja prispeva k revitalizaciji območji in vzpostavitvi travniških habitatov.
  • Dosedanji ukrepi za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travnikov, ki temeljijo na izpolnjevanju predpisanih zahtev, morajo postati bolj rezultatsko naravnani in podrobneje prostorsko opredeljeni. Na ta način se bo izboljšala stroškovna učinkovitost ukrepov in uspešnost pri doseganju okoljskih ciljev.
  • Evropska komisija v svojih dokumentih poziva k bolj ciljno oz. rezultatsko usmerjenim ukrepom SKP, kar je še posebej pomembno zaradi dejstev, da bo v prihodnje za ukrepe/intervencije na voljo manj denarja in bomo lahko le z rezultatsko usmerjeni pristopi dosegli višje cilje.
  • Ker izvajanje novih, praviloma zahtevnejših pristopov s sabo prinaša številne izzive pri načrtovanju, uvajanju in izvedbi tovrstnih ukrepov v praksi, je potrebno rezultatsko usmerjen ukrep testirati.
  • Zato morajo biti razviti metodološki pristopi v variantnih rešitvah, ki bodo prilagojeni nadaljnji uporabi/implementaciji v okviru SN 21-27 tako na ravni botaničnih/kmetijskih strokovnjakov kot upravljalcev trajnega travinja.
Accessibility