Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

Temeljni cilji programa

Matematika je temeljna znanstvena disciplina, ki je osnova za večino naravoslovnih ved in tudi za mnoge druge vede. Za konkurenčen razvoj EU je v bodočnosti potrebno posebej razvijati vede s področja naravoslovja in matematike. Ker je matematika hkrati teoretsko jedro računalništva, je njen vpliv vse večji tudi na vseh tistih področjih življenja – sodobna ekonomija, komunikacije, varovanje podatkov, modeliranja v biologiji in medicini, uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju – ki bodo odločilno zaznamovala 21. stoletje. Dodiplomski program Izobraževalna matematika oblikuje temelje za nadaljnje kvalitetno izobraževanje učiteljev matematike in drugih strokovnjakov z matematičnimi znanji, zato je eden ključnih dejavnikov na poti profesionalnega razvoja učiteljev: učitelji matematike lahko s svojo široko temeljno izobrazbo in s kvalitetnim poučevalnim pristopom pomembno vplivajo na odnos mladih do naravoslovja in matematike, z razvijanjem in povezovanjem matematične kompetence z ostalimi kompetencami v času primarnega in sekundarnega izobraževanja pa posredno vplivajo tudi na strokovno usposobljenost, ustvarjalnost in zdravo-razumsko kritičnost kadrov tako v negospodarskih kot tudi gospodarskih dejavnostih.

 
Cilj programa je, da diplomant pridobi temeljno strokovno znanje s področja matematike. Diplomant tega programa pridobi tudi znanja s področja računalništva in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije ter tista temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških in didaktičnih ved, ki so potrebna za nadaljnji študij na 2. bolonjski stopnji ali morebitno zaposlitev po zaključeni 1. stopnji. Sistem izbirnih predmetov študentu omogoča, da pridobi tudi specifična znanja v skladu s svojimi načrti za kasnejši študij oziroma zaposlitev. Diploma študentu omogoča različne možnosti študija na 2. stopnji, praviloma na pedagoških študijskih programih, ali pa zaposlitev v javni upravi, dejavnostih v založništvu, izobraževalnih centrih, novinarstvu, gospodarstvu in drugod, kjer je potrebna sposobnost:
 
  • analitičnega mišljenja, logičnega sklepanja in utemeljevanja,
  • spremljanja, povzemanja in sporočanja tistih informacij s področja naravoslovja in matematike, ki ne zahtevajo akademske izobrazbe in znanstvenih referenc,  
  • sodelovanja v timu z matematiki, informatiki, naravoslovci in drugimi strokovnjaki pri organizaciji različnih dejavnosti, 
  • premišljenega, demokratičnega in podporno naravnanega dela z ljudmi.

Diplomant po zaključeni 1. stopnji nima kompetenc za samostojno poučevanje v razredu.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

  • Sposobnost analitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših sistemov, ki omogočajo vključevanje v različne interdisciplinarne skupine.
  • Splošna razgledanost in sposobnost komuniciranja ter timskega dela s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.
  • Zmožnost sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
  • Avtonomnost, (samo)kritičnost, samoiniciativnost in prizadevanje za kakovost pri lastnem strokovnem delu.
  • Načrtovanje lastnega profesionalnega razvoja, sledenje sodobnim dosežkom ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje ter kritično in premišljeno vključevanje novih spoznanj v svoje delo.
  • Reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod.
  • Suvereno sporazumevanje v slovenskem jeziku.
  • Zmožnost samoizobraževanja in upravljanja z viri v vsaj enem tujem jeziku.
  • Zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju in v vsakdanjih življenjskih situacijah.
  • Zmožnost učinkovitega načrtovanja in samokontrole izvajanja lastnih aktivnosti. 
  • Odprtost in občutljivost za ljudi in različne socialne situacije.
  • Spoštovanje različnosti in posameznikovih kulturnih, nazorskih in etičnih vrednot.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

  • Poznavanje in razumevanje temeljnih matematičnih konceptov, postopkov in teorij ter uporaba matematičnega znanja v različnih kontekstih.
  • Posredovanje lastnega razumevanja matematičnih konceptov in postopkov.
  • Razumevanje in reševanje matematičnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
  • Opisovanje dane situacije s pravilno uporabo matematičnih simbolov in zapisov: jezikovno in strokovno korektno izražanje. 
  • Reševanje matematičnih (in drugih) problemov z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
  • Uporaba algoritmičnega pristopa: razviti algoritem za reševanje danega problem.
  • Obravnava danega matematičnega problema numerično, grafično in algebraično.
  • Deduktivno izpeljevanje novih logičnih zaključkov na podlagi danih podatkov.
  • Uporaba matematično-naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
  • Poznavanje in razumevanje vpliva matematike na razvoj drugih ved in pomena matematike v človeški družbi.
Accessibility