EIP 16.2 – Vrstno pestri travniki: »Vrstno pestri travniki za izboljšanje prakse obnove travniških površin in za zagotavljanje vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter boljše paše za čebele in druge podporne organizme«

Vodilni partner: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Vodja projekta: izr. prof. dr. Sonja Škornik

Projektni partnerji:

Trajanje projekta: december 2023 – december 2024

Namen projekta
Preizkušanje oz. priprava podlage za izboljšanje prakse vzpostavitve in vzdrževanja vrstno pestrih travnikov, ki imajo velik potencial za podporo ohranjanja biodiverzitete, ekosistemskih funkcij in storitev na kmetijskih gospodarstvih. Razvijanje oz. preizkušanje smernic za trajnostno upravljanje vrstno pestrih travnikov, ki bodo učinkovite tako iz strokovnega kot tudi iz praktičnega vidika in, ki vključujejo tudi problematiko motiviranosti kmetovalcev za izvajanje tovrstnih ukrepov. Oblikovanje modelov upravljanja z vrstno bogatimi travniki, s katerimi bomo preizkušali učinkovitost ukrepov za njihovo vzpostavitev oz. vzdrževanje ter s tem prispevali k izboljšanju prakse na tem področju.

Cilji projekta
Cilj projekta je povečati ozaveščenost in usposobljenost različnih interesnih skupin, vključno s kmetijskimi gospodarstvi, strokovnjaki in širšo javnostjo, za trajno ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, ekosistemskih funkcij, kot tudi  njihovo ozaveščanje o koristih  vrstno pestrih travnikov za izboljšanje učinkovitosti opraševanja v kmetijskem okolju. Na dolgi rok se bo lahko izboljšala tudi proizvodna sposobnost kmetijskih gospodarstev ter vzpostavili pogoji, ki jim omogočajo razvoj novih dejavnosti (ali izboljšanje obstoječih), kot je npr. čebelarstvo. Nove potencialne dejavnosti pa bodo lahko posledično tudi povečale njihovo ponudbo kmetijskih proizvodov.

Slika 1: Pašniki na kmetijskem gospodarstvu Kerin (Straža pri Krškem)

Doseženi rezultati projekta:
Na kmetijskih gospodarstvih Kerin in Novinet d.o.o., so.p. smo uspešno izvedli praktične preizkuse za vzpostavitev in trajnostno upravljanje vrstno pestrih travnikov. Pri tem smo preizkusili različne pristope, kot so ročno odstranjevanje invazivnih rastlin, uvedba mozaične košnje ter pozna in kratkotrajna paša goveda. Takšen način kmetijske rabe zagotavlja daljše obdobje prisotnosti cvetočih rastlin in podpira med drugim tudi večjo raznolikost in številčnost opraševalcev. Poseben poudarek smo namenili prenosu znanja, pri čemer smo izvedli delavnice za strokovno in splošno javnost ter organizirali štiri prenose znanja za kmetijska gospodarstva, ki niso bila neposredno vključena v projekt. Prav tako smo pripravili publikacijo, ki opisuje  popisne metode v okviru monitoringa traviščnih habitatnih tipov za spremljanje njihovega  ohranitvenega stanja.
Rezultate projekta smo uspešno razširili z različnimi komunikacijskimi kanali, vključno s tiskanimi mediji, spletno stranjo, elektronsko in navadno pošto ter družbenimi omrežji. Z organizacijo javnih dogodkov, namenjenih tako kmetovalcem kot širši javnosti, smo zagotovili, da so pridobljeno znanje in rezultati dostopni širokemu krogu uporabnikov.

Dolgoročni rezultati:
Projekt dolgoročno prispeva k ohranjanju in povečanju biodiverzitete na projektnih območjih in sicer  na različnih nivojih, od genske, preko vrstne do krajinske. Z vzpostavitvijo vrstno pestrih travnikov se izboljšuje kakovost habitatov za opraševalce in druge podporne organizme. Sodelovanje med kmeti, raziskovalci in strokovnjaki je omogočilo razvoj specifičnim situacijam prilagojenih smernic za trajnostno upravljanje travniških habitatnih tipov visoke naravne vrednosti.

Slika 2: Predstavitev projektnih aktivnosti in rezultatov kmetijskim gospodarstvom, Center za obiskovalce Cerkniško jezero, november, 2024

Posebna pozornost je bila namenjena omejevanju invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Z uvedbo ročnega odstranjevanja enoletne suholetnice (Erigeron annuus) smo pripomogli k omejevanju njenega širjenja, pri čemer dolgoročno pričakujemo njeno popolno odstranitev s travniških površin projektih kmetijskih gospodarstev. Projektne aktivnosti prispevajo tudi k zagotavljanju ključnih ekosistemskih storitev travišč, kot so odpornost na podnebne spremembe, izboljšanje strukture tal, zmanjšanje erozije, učinkoviteje kroženje hranil in zadrževanje vode.
Dolgoročni vplivi kmetijske rabe, ki zagotavlja vzpostavitev in ohranjanje vrstno pestrih travnikov, vključujejo tudi povečano kakovost in količino pridelkov, vključno s sadjem, zelenjavo in krmo za živino.  Takšne prakse predstavljajo okolju prijazno kmetijsko rabo ter prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.

Zahvaljujemo se vsem projektnim partnerjem in drugim sodelujočim v projektu za uspešno izvedbo vseh aktivnosti in vso pomoč ter podporo, ki jo je bil projekt deležen.

Povezava do PUBLIKACIJE  »Monitoring travišč: zasnova popisne metode« (.pdf)

 

 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (6. JR za podukrep 16.2. Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij), vrednost sofinanciranja znaša 74.999,92 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

Accessibility