Izšel je znanstveni članek z naslovom »Biodiversity related understorey stability of small peri-urban forest after a 100-year recurrent flood« avtoric Tamare Karlo, magistrantke študijskega programa Biologija in ekologija z naravovarstvom, in Nine Šajna, mentorice z Oddelka za biologijo FNM.
Za ohranjanje ekosistemov so ključni odgovori na vprašanja: »Ali je ekosistem z večjo vrstno pestrostjo, bolj odporen na motnje in katastrofalne dogodke? Ali si ekosistem z večjo biodiverziteto lažje opomore in se prej povrne v stanje podobno začetnemu?«.
Tamara je v okviru svoje magistrske naloge pridobila podrobne podatke o vegetaciji različno vrstno pestre podrasti v dveh tipih gozda na Mariborskem otoku. Nato smo bili priča »naravnemu« eksperimentu – poplavi s 100-letno povratno dobo v jeseni 2012. Edinstvena priložnost je omogočila primerjavo podrasti pred in po poplavi na trajnih ploskvicah, pri čemer smo lahko proučevali povezanost izvorne pestrosti s preživetjem posameznih osebkov ali vrst in obnavljanjem podrasti.
V podrasti z majhno biodiverziteto pred poplavo je bilo obnavljanje počasnejše, v združbo so vstopile nove vrste, med njimi celo invazivna tujerodna vrsta. Naši rezultati kažejo, da je pomembno ohranjati veliko biodiverziteto v ekosistemih, saj s tem ekosistemi pridobijo večjo lastno prožnost v odzivih na različne motnje.
Slika 1: Proučevanje pestrosti podrasti (Foto: T. Karlo)
Slika 2: Poplavljen Mariborski otok novembra 2012 (Foto: T. Karlo)