»Odlični v znanosti« je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti. Dosežki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Izbor dosežkov izvedejo člani in članice znanstvenoraziskovalnih svetov agencije. Tako je v letu 2017 Komisija za naravoslovno-matematične vede izbrala dvakrat po pet vrhunskih dosežkov s področja naravoslovja in matematike, med katere se je uvrstil tudi prispevek avtorjev Danijela Ivajnšiča, Lovrenca Lipeja, Iztoka Škornika in Mitje Kaligariča o vplivu dvigovanja morske gladine na obmorska mokrišča in še posebej na štiri ptice gnezdilke v reviji Climatic Change . Prvi avtor je dosežek predstavil na dogodku v Kavarni Union v Ljubljani v ponedeljek, 16. novembra. Udeležence dogodka je uvodoma pozdravil direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Jozsef Györkös. V nadaljevanju pa so se zvrstile predstavitve petih dosežkov s področja farmacije, kemije, fizike, molekularne biologije ter biologije.
Dr. Ivajnšič je predstavil raziskavo ki je potekala na Sečoveljskih solinah, temelji pa na predhodnih raziskavah povezave med mikro-nadmorsko višino in habitatnimi tipi obmorskih slanišč, ki so bile izvedene tudi na drugih obmorskih mokriščih (Škocjanski zaliv, Beneška Laguna). Sečoveljske soline so eno najpomembnejših obmorskih mokrišč v severnem Jadranu, kjer so bili zbrani desetletni podatki o gnezdih štirih vrst ptic (beločeli deževnik [Charadrius alexandrinus], mala čigra [Sternula albifron], navadna čigra [Sterna hirundo] in polojnik [Himatopus himantopus]), natančno so bili kartirani habitatni tipi in izmerjena mikro-višina z LIDAR tehnologijo, kalibrirana z geodetskimi meritvami. Ti in ostali okoljski vhodni podatki so omogočili modeliranje prostorske razporeditve gnezd za vse štiri vrste ptic na osnovi različnih scenarijev dvigovanja morske gladine do konca stoletja. Izkazalo se je da imajo vrste povsem individualističen odziv, da pa bodo primerni habitati do konca stoletja poplavljeni, ker se mokrišča nimajo kam seliti. Predlagana rešitev so umetne okopnitve (otoki) na primerni višini, česar so se v Krajinskem parku Sečoveljske soline že lotili, tako da ima raziskava tudi aplikativni značaj.
Predstavitve dosežkov »Odlični v znanosti 2017« s področja naravoslovja in matematike v kavarni Union v Ljubljani. Dr. Ivajnšič drugi z leve.
