Vabimo vas na predavanje, ki bo v torek 14. 1. 2025, ob 12:15 v 0.46/2 na FNM UM.
Naslov predavanja: Spontana agregacija DNK zaporedij d(G4C2)n: od DNK kvadrupleksov do tekočekristalnih faz
Predavala bo Melani Potrč, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Odsek za kompleksne snovi, Institut Jožef Stefan
O predavateljici:
Melani Potrč je mlada raziskovalka in doktorska študentka na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. 1. in 2. stopnjo študija Fizike je zaključila na istoimenski fakulteti. Leta 2018 se je vključila v raziskovalno delo na Odseku za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, kjer je začela z izvajanjem meritev v optičnem laboratoriju. Tekom študija je sodelovala pri več študentskih projektih (PKP, ŠIPK). Rezultate svojega raziskovalnega dela je predstavila na številnih konferencah in simpozijih. Je avtorica nekaj izvirnih znanstvenih člankov, strokovnih člankov in poglavja v monografiji. Raziskovalno deluje na področju tekočih kristalov, biofizike in fizike okolja.
Prejela je Perlachovo nagrado za raziskovalno delo na področju naravoslovnih in matematičnih ved, Perlachovo priznanje za znanstvenoraziskovalne dosežke, dekanovo priznanje za obštudijske dejavnosti, nagrado za 3. mesto na razpisu za Najboljšega študenta Univerze v Mariboru ter diplomo Cum Laude za najboljšega študenta Oddelka za fiziko.
Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko je sodelovala v več organih. Tri leta je opravljala funkcijo prodekanice za študentska vprašanja Fakultete za naravoslovje in matematiko. Bila je članica Akademskega zbora, članica Poslovodnega odbora, članica Komisije za znanstveno raziskovalne zadeve in članica Senata.
Opis predavanja:
Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je molekula, ki vsebuje genetske informacije vseh organizmov. Eden izmed DNK nukleotidov, gvanin, ima sposobnost tvoriti strukture višjih redov, imenovane G-kvadrupleksi. Za razliko od običajne dvojne vijačnice imajo te strukture štirikratno vijačnico.
DNK kvadrupleksi se lahko tvorijo tudi v kromosomih, zaradi česar imajo pomembno vlogo pri regulaciji genov. Povezani so z nastankom nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in frontotemporalna demenca (FTD). Obe bolezni povezujemo s povečanim številom d(G4C2)n zaporedij, za katera je bilo dokazano, da tvorijo G-kvadruplekse.
Za molekulo DNK je značilno, da se v celičnem jedru nahaja v zgoščenem stanju. Slednje prisili molekule, da se lokalno orientacijsko uredijo. Kljub temu, da so tekočekristalne faze DNK molekul že dolgo poznane, skoraj ničesar ni znanega o tekočekristalnih fazah G-kvadrupleksov. Podobno kot za molekulo DNK pričakujemo liotropno tekočekristalno obnašanje in različne tekočekristalne strukture, odvisne od dolžine nastalih G-kvadrupleksov.
V seminarju bo predstavljeno raziskovalno delo na kratkih DNK zaporedjih d(G4C2)n, povezanih z ALS in FTD. Z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) smo določali dolžino nastalih kvadrupleksov v raztopini, tekočekristalne faze pa proučili s polarizacijsko optično mikroskopijo (POM). Tvorbo G-kvadrupleksov smo potrdili z jedrsko magnetno resonanco (NMR) v sodelovanju s Kemijskim inštitutom.
Slika: Spreminjanje TK faz zaporedja d(G4C2)n v odvisnosti od koncentracije. Modra puščica označuje smer koncentracijskega gradienta, ki nastane zaradi sušenja raztopine.
Več informacij: https://fizika.fnm.um.si/fizikum/
